Čas za naslednika?
Kralj Žara|★★★★★

Ob tokratni posebni priložnosti smo se odločili da enkrat za spremembo ugodimo svoji “pra slí” po velikih, dišečih kosih mesa in po krajšem premisleku smo se odločili da obiščemo Kralja žara.

Če se nekdo okliče za kralja, so presežki
nedvomno zagotovljeni, kajne?

Sprejeli so nas prijazno in nas posedli za luštno mizo ob oknu, s pogledom na Park Zvezda. Ambient je prijeten, mogoče je ne zelo velik prostor nekoliko prepoln.

Ponudba seveda bazira predvsem na dobrotah različnih predstavnikov živalskega kraljestva. Razpon je zanimiv in za vsakega mesojedca se nekaj najde. Tudi cenovni razpon je precejšen, od korektne porcije perutničk za 7, do stejka japonske wagyu govedine za 70+ evrov. Ponudba pijače je zgledna, pogrešali smo mogoče kakšno vino na kozarec več. Tudi pivsko ponudbo bi lahko dopolnil kakšen perspektiven slovenski craft pivovar.

Odločili smo se za pokušino cenejšega dela menija (menimo, da morajo biti v pravi gostilni tudi najcenejše stvari vrhunske), začenši z ocvrtimi perutničkami v sojini omaki in “burnt ends” (ožgani konci dimljene govedine ameriškega črnega angusa zapečeni z BBQ omako). Perutničke so bile fajn, lepo zapečene in čudovito so šle od kosti. Sojina omaka je bila polna in gosta, na trenutke pa mogoče kar premočna za nežno pišče. Burnt ends (se čudno sliši, ja) pa so bili res super.

Hrustljavi in hkrati sočni, rahlo dimljeni,
prekriti z gosto omakico… Bomba.

Zraven so bile kisle kumarice in čebula, domače in dobro. Tudi porcija je (sploh ker se šteje pod predjedi) kar konkretna.

Nadaljevali smo z burgerjem iz suhe zorjene govedine irskega angusa in dimljenimi rebri črnega angusa. Burger je bil korekten, a smo vsekakor pričakovali več. Eden izmed tistih burgerjev pri katerih sicer vse štima, ampak se, ko vanj zagrizeš, čuti posamezne (sicer dobre) komponente v vrstnem redu – bombeta, omaka, meso… in ne eksplozija in preplet tekstur in okusov. Tudi o wasabiju (ki je bil baje v omaki) ni bilo ne duha ne sluha. Definitivno se le nekaj korakov čez novi most dobi dobi bojši burger. Rebrca so bila fajn, mehka in s kosti so padale kar sama. Razočarali pa sta BBQ omaka in priloga (ki je bila sicer enaka kot pri burnt ends, kar po našem mnenju ni ok), saj sicer dobrega a mogoče nekoliko pustega mesa nista obogatili.

Zaključili smo z variacijo drobljenca z jabolkami in malinami, ki pa je bil čista polomija. O hrustljavosti ne duha ne sluha, okus zelo bled in neizrazit… Skratka beda. Na študentske bone se velikokrat dobi boljše sladice.

Med večerjo sta po grlu tekla Benediktinerjev Hell lager in O’Haras rdeči irski ale. Fajn, tako kot mora biti.

Obisk je tako pustil mešane občutke. Začetek je bil obetaven, potem pa je šlo kar navzdol. Mogoče bomo še kdaj poskusili “ta fensi” del menija, ampak na pravem dvoru se dobro jé cel večer. Pravi Kralj se tako še išče.